Pokličite nas: (05) 66 34 585

Aktualno

A- A A+

03 avgust
15-letnica delovanja Centra za pomoč na domu Mali princ

15. OBLETNICA CENTRA ZA POMOČ NA DOMU MALI PRINC

Mesec junij je bil za Center za pomoč na domu Mali princ (v nadaljevanju Mali princ) pester, intenziven in prav poseben mesec. Center je namreč praznoval 15. obletnico svojega delovanja. Tako so dnevi minevali v duhu priprav na proslavo ob tem pomembnem dogodku.

Naša pripravnica Manca je ob tem dogodku zapisala:

»Na dan obletnice, 30. junija, se je »naša hiša«, stavba Malega princa, spremenila v pravo pravljično hišo. Že dan poprej me je ob prihodu v službo na vrtu pričakala ogromna vrtnica, sešita iz blaga. Tako čudovita. Kar popeljala me je v svet pravljic. Nasproti nje smo posedli lutko dečka – Malega princa. Ta je sedel na majhnem, lesenem stolčku. Tako, kakor v knjigi »Mali princ«. Preostali del vrta smo opremili z mizami in klopmi, te pa smo okrasili z modrimi prti, srebrnimi dodatki in vrtnicami. Postavili smo tudi baldahine, da smo ohranili senco. Bilo je naravnost čarobno.

V notranjosti stavbe smo v skupnem prostoru razobesili ostale lutke. Vse te lutke je izdelala ena od uporabnic Malega princa. Ona jih imenuje »pupe«. Gre za prav posebne, velike, neverjetno lepe in mehke lutke, ki jih gospa izdeluje takrat, ko ne more spati. Do danes jih je sešila že ogromno. Lutke predstavljajo deklice, dečke, pravljične like, javne osebe in poklice (policaj, dimnikar in mnogi drugi). Sešije jim tudi vsa oblačila in pokrivala. Imela sem to čast, da sem šla z vodjo k gospe domov, da sva si sposodili lutke za obletnico. In moram reči, da je prav poseben užitek vstopiti v njeno stanovanje. Tako pisano in polno teh drobcenih bitij. Čeprav niso živa se zdi, da so to njeni otroci, ki ji delajo družbo in lepšajo dneve.

Steno na hodniku stavbe Malega princa so krasile fotografije vseh uporabnikov in zaposlenih – nekdanjih in sedanjih. Fotografije so predstavljale razvoj Malega princa skozi čas. Tako smo si lahko ogledali, kako so izgledali sami začetki, ko se je komaj urejalo prostore, belilo stene in podobne reči, pa vse do danes. Slike so čudovite in močno izrazne. Jasno izrazijo koliko truda, časa in predvsem ljubezni je bilo in je še vloženo v razvoj Malega princa.

Za uporabnike smo izdelali tudi prav posebne zbornike prispevkov. To so bili prispevki tako uporabnikov, kakor tudi nas, zaposlenih. Vsak je imel priložnost zapisati in prispevati svoje misli, občutke in doživetja, vezana na Malega princa, ter jih podeliti v tem zborniku. Prispevki so »kapljali« k nam po pošti, nekateri uporabniki pa so jih kar osebno dostavili. Vedno znova, ko smo jih s sodelavci skupaj prebirali, saj so se nas globoko dotaknili. Vem, da so bili zame nekateri zapisi zelo čuteči in ganljivi. Pravi užitek jih je bil brati. In opazovati s kakšnim trudom, pozornostjo in tankočutnostjo so jih uporabniki oblikovali. V ta zbornik ni vloženega le veliko truda, ampak tudi veliko ljubezni.

Na sami proslavi je seveda sledil tudi bogat program. Program so povezovali otroci sodelavcev malega princa. Prav tako so pripravili krajšo gledališko predstavo, v kateri so uprizorili zgodbo Centra Malega princa skozi prispodobe iz pravljice »Mali princ«. Udomačena vrtnica, ki jo je Mali princ tako pozorno negoval in skrbel zanjo, je bila simbol za vezi med nami in našimi uporabniki. Te vezi so ponazorili z rdečo volneno nitjo, ki so jo prepletli med uporabnike, ki so sedeli na stolih in spremljali predstavo. Bilo je zelo ganljivo. Predstavi je sledil še izjemno humorističen nastop Šavrink in Šavrinov ter pojedina na vrtu.

Cel mesec smo delo za obletnico opravljali ob svojem rednem delu, nekateri pa tudi izven delovnega časa. Bilo je intenzivno. A mislim, da smo obletnico vsi vzeli zelo resno in vestno. Čutila sem, da smo bili vsi zelo aktivni, se dobro dopolnjevali in sodelovali. Čeprav je bilo dela veliko in je bilo včasih nekoliko stresno ali naporno, sem ves čas čutila, da vsi to počnemo z zadovoljstvom zase in za naše uporabnike.«